Občinske prostorske in nepremičninske evidence niso statične zbirke podatkov. Prostor se spreminja vsak dan: spreminja se kataster nepremičnin (nastajajo nove parcele, gradijo se objekti), izdajajo se gradbena dovoljenja, gradi se nova infrastruktura ter spreminjajo in dopolnjujejo prostorski akti.
Če se tem spremembam evidence Občinski prostorski načrt oz. planski akt (OPN), Dejanska raba zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (DRABA) in Evidenca stavbnih zemljišče (ESZ) ne prilagajajo sproti in sistematično, se pojavi razkorak med dejanskim stanjem v prostoru, uradnimi podatkovnimi viri in evidencami, ki jih občinska uprava uporablja pri vsakodnevnem delu.
Pri pripravi lokacijske informacije se tako uporabnik znajde pred podatki, pri katerih obstaja pomembna stopnja neusklajenosti.
Primeri:
- parcela se je v katastru spremenila, občinska evidenca pa še vedno temelji na predhodnem parcelnem stanju;
- evidentirana je nova stavba ali stavbni del,
- nastanejo nove stavbne parcele,
- izdana so nova gradbena dovoljenja,
- zgrajeni so novi metri vodovoda, kanalizacije, električnega omrežja ali druge GJI,
- sprejet ali spremenjen je OPPN ali OPN.
Posledica je težja in nezanesljiva interpretacija podatkov, kar predstavlja dodatna preverjanja, usklajevanje in ponavljanje dela. V zahtevnejših primerih lahko neusklajenost vpliva tudi na vsebino dokumentov, ki jih občina izda stranki, ter odpre vprašanje pravilnosti postopanja in pravne oziroma odškodninske odgovornosti občine.
V sistemu PISO smo vzpostaviti mehanizem, ki občino pravočasno opozarja na stopnjo urejenosti evidenc. Cilj je uporabnika opozoriti na tveganje še preden podatkovna neusklajenost postane napaka v izdanem dokumentu.
Usklajene evidence vam bodo prihranile čas, stroške in hkrati omogočale sorazmerno obravnavo zavezancev za plačilo takse na neizkoriščeno zemljišče ter zavezancev za plačilo nezazidanih stavbnih zemljišč za NUSZ.
Poseben pomen urejenih evidenc pri NUSZ
Urejenost prostorskih evidenc ima zelo neposreden pomen tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Pri tem je pomembna povezava med evidenco stavbnih zemljišč (ESZ) in občinsko evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč za potrebe odmere NUSZ. Razvojne stopnje 3 in 5, v določenih primerih pa tudi razvojna stopnja 4, predstavljajo podatek, ki se lahko prenaša oziroma uporablja pri vzdrževanju evidence nezazidanih zemljišč za obračun NUSZ.
Pomembnost pri spreminjanju mej parcel
Aktualnost in medsebojna usklajenost podatkov je pomembna tudi pri soglasju za spreminjanje meje parcele. Gre za pomemben kontrolni mehanizem, s katerim občina na določenih območjih zagotavlja in vzdržuje parcelno strukturo, skladno z določili prostorskega akta.
Prav pri tem postopku je povezava med aktualnim parcelnim stanjem po Katastru nepremičnin in prostorskim aktom še posebej pomembna. Območje, na katerem je soglasje potrebno, mora biti prostorsko jasno določeno, ukrep pa mora biti tudi praktično izvedljiv.
Če sprememb parcelnega stanja ne spremljamo pravočasno, se zato ne povečuje samo tveganje napačne interpretacije prostorskega akta, temveč se otežuje tudi zanesljivo izvajanje občinskih ukrepov pri spreminjanju mej parcel.
Kaj z rednim vzdrževanjem evidenc občina dejansko pridobi?
- Večjo zanesljivost pri vsakodnevnem delu: Zaposleni imajo boljše izhodišče za interpretacijo podatkov in manj situacij, v katerih morajo ugotavljati, zakaj se različni viri med seboj ne ujemajo.
- Manj tveganja pri izdaji dokumentov: Še posebej tam, kjer se podatki TP, DRABA in ESZ uporabljajo kot podlaga pri pripravi lokacijskih informacij in drugih postopkih.
- Zgodnje zaznavanje problemov: Namesto da občina za neusklajenost izve ob konkretnem primeru stranke, jo je mogoče zaznati že na podlagi sprememb v prostoru in podatkovnih virih.
- Jasnejšo sledljivost stanja evidenc: Pomembno ni samo, da je evidenca enkrat urejena. Pomembno je vedeti tudi, kaj se je od takrat v prostoru spremenilo in ali so bile te spremembe ustrezno obravnavane.
- Boljši pregled za vodstvo občinske uprave: Smisel vzdrževanja ni, da problem ostane skrit v bazah podatkov. Vodstvo mora imeti razumljiv pregled nad stanjem: koliko pomembnih sprememb je bilo zaznanih, kakšne so bile in kje obstajajo območja, ki zahtevajo posebno pozornost.
Posamezno neusklajenost je pogosto mogoče popraviti hitro. Bistveno zahtevneje pa je naknadno ugotavljati, od kdaj je neusklajenost obstajala, na katere postopke je lahko vplivala in kateri dokumenti so bili v tem času pripravljeni na podlagi takšnih podatkov. Ne gre samo za vzdrževanje treh evidenc, temveč za zmanjševanje tveganja prihodnjih zapletov, dodatnega dela in predvsem različnih interpretacij podatkov, ki jih občinska uprava uporablja pri svojem delu.
Vprašanje ni več samo, ali so evidence TP, DRABA in ESZ danes urejene. Pomembneje je, ali ima občina vzpostavljen sistem, s katerim bo vedela, da so urejene tudi čez šest mesecev, leto ali tri leta.
Cena urejenosti podatkov je znana. Cena napačne odločitve, zapleta v postopku ali večletne neusklajenosti praviloma ni. Zato predlagamo, da stanje preverimo pravočasno in vzpostavimo sistem, ki bo spremembe obvladoval sproti.